Za oskrbnika je v njej ostal že priletni, mršavi in drobni pisar, vseveden in ponižno uslužen mož. Mala gospoda, ki je prihajala z dežele, ga je rada s seboj jemala po mestu, kadar je bilo videti kaj posebnega. » gospod,« se je tudi zdaj ponudil gospodu, »o pravem času ste račili priti.«