»Naši cerkvi je treba novih prtov, vsaj toliko tudi zanjo utrpi tega lepega, skrivanega platna.« »Saj bom, le stoj, tudi oltar ti oblečem, tak bo kakor stiški ni zmerom,« se je vdajala; »samo sili me nikar ne, da bi potlej nosila na sejem, kar ga še ostane. Lan ne obrodi vsako leto, a za jih je še troje, ki jim bo treba oprave.«