Ko se je drugo jutro predramil, berača ni bilo več, družinčad pa vsa že na delu. »Cerkev morava pogledati,« mu je oče ‒ dejal, »čedna mora biti, ko se bo pred njenim oltarjem vezala tako imenitna poroka.« Trlepovina se v hudih časih ni mogla dosti meniti za svoje svetišče, saj je sama prestajala vse hudo.