»A zdaj stopimo v hišo,« je oče rekel ves vesel, »večerni hlad bi ti nemara škodil.« od veselja in sreče ni mogla reči nobene, ko sta ji v hiši povedala vse prav po vrsti, kaj je opat storil za in kaj je še obljubil; le gledala je zdaj očeta zdaj in se smehljala. »No, pa se še sama pomenita kaj,« je Štepič rekel, »pogledati moram, kako so posli gospodarili danes.«