»Pater je bil pri nekem bolniku, pa se je zglasil še pri meni in velel, naj le vstanem, potrebna da sem čistega zraka.« »A zdaj stopimo v hišo,« je oče rekel ves vesel, »večerni hlad bi ti nemara škodil.« od veselja in sreče ni mogla reči nobene, ko sta ji v hiši povedala vse prav po vrsti, kaj je opat storil za in kaj je še obljubil; le gledala je zdaj očeta zdaj in se smehljala.