Ta čas je tudi s tonil v noč in hitel z njima kar čez polje in ob Kuščarjeku v Mirnško jamo. Malogabrovska je bila kakor živa: po tleh je pokljala suhljad, na visoki smreki je tlačan še zmerom oponašal, skovikanje je bilo slišati po vsej dolini; ozka steza je pobirala žive sence, jih za trenutek ustav ljala in potlej sukljala v odročno, med visokim in pokončnim skalovjem ugreznjeno jamo. Dva, še mlada moža sta pred njo stražila in prestrezala tlačane, da se kdo nepravi ne bi vrinil.