»Da,, trdni v pesti in zvesti v besedi smo zdaj, smo vselej bili in ostanemo zmerom!« je ponosno potrdil.
»Ti, Štepič, pa zahvali, da ti je hči ozdravela in da si ji dobil takega moža,« je opat pokimal Štepiču. Ta ni vedel, kaj bi rekel lepo, da bi bilo prav, a zanj in zase je spet odgovoril: »Star prijatelj ‒ star denar, smeš mu zaupati, v tem je velika sreča.«