Štepič in sta se brž ponižno odkrila, le je trdo obstal, tako je zastrmel in ves zmeden šepnil: »Bog pomagaj, deseti brat, glejte, deseti brat sam!« Opat se je nasmehnil starim znancema, a deseti brat je veselo zavpil: »O velmožje iz prelepe Témeniške doline, kaj ste vi? Še malo, pa obiščem tudi vas vse!«