In ženske ga poslušajo, da so vselej od joka kmalu vse smrkave.« Vojvoda se je razgledal čez poslušavke in predse stegnil roke, kakor bi hotel pritegniti njihovo srce, in je s kričečim glasom sprožil hudo pridigo o grehu in težavah življenja, o strašnih kaznih na dnu pekla in neskončnem veselju v večnih nebesih. Ženske so se res že začele usekovati, vojvoda se je drl še bolj, kmalu je glasan jok šel po ženskem krdelu.