Janezova samozavest je bila Štepiču prav všeč, pomirila ga vendar ni; poznal je svet, ni mu zaupal. Srečni ženin je hitel domov; pa saj ni hodil ‒ kar prhnil je kakor iz detelje, tako ga je neslo, da bi brž doma povedal, kje je bil in kako je bilo. Trlepovi so res kar obstali, ko je prednje prešerno vrgel veliko novico.