»Kaj se držiš kakor veliki petek!« ga je zunaj dobrodušno stresnil za ramo. »Moli rajši, če si kaj prida, Mati božja pomore in sveta s.« je le kimal in umikal oči, govoriti ni mogel; še veselja, da ga je Štepič sprejel lepo in da je smel obiskati, ni čutil prav do dna, tako strt je bil in potrt. »Veš, pater pride zdaj zdaj, deseti brat sam je tekel ponj,« je Štepič pravil, kakor bi tolažil njega in sebe.