In je pravil, kako mu je bilo čez glavo, ko je videl, da je prišel z drhaljo strašnih razbojnikov, ki so hoteli prav po turško moriti, pleniti in požigati. »A ko sem slišal, kako jim je polbrat zabičeval, naj mu očeta v roke dajo živega ali mrtvega, sem zahvalil, da se grof še ni vrnil iz Ljubljane.« »Mirabilia sunt itinera providentiae Eius, vere mirabilia ‒ prečudna so pota božje previdnosti!« je opat šepetal. Na tako pot da z bratom ni hotel, šel je marveč in zvijačno iz voze otel le Kabliča. »Kabliča si otel?« se je opat čudil.