»Pozimi me je pojezdila pljučnica; stiški menih me je komaj otel, a do prave sape ne morem in ne morem, v prsih mi še in še grgra, če le stopim kaj hitreje.« »Poglavitno je, da se tlačani odločijo,« je starejši kimal in svetlo gledal; »le sôli jim pamet, da ostanejo stanovitni in složni! To moreš, čeprav si še bolezniv.«