A, malopridnež, kakršen je bil, ni več zaupal bratu; pomignil je čvrstemu Uskoku. »,« mu je tiho velel, »hodi počasi za njimi, pazi, kam pojdejo, ne pusti jih z oči!« Prežun je bistro razumel in mrknil v temo. »Bera, bratje, bo velika, nemara še večja kakor je bila to zimo, ko ste s svojimi junaškimi brati grofu Thurnu pomagali razpoditi vojsko kmečkih upornikov in opleniti in zažgati mesto Krško,« je hrabril Uskoke.