»Katera si ob lepem, sončnem vremenu odzad vrže krilo čez glavo, tisto, o, brcni, tako brcni, da bo v njej ostal tvoj čevelj, ki ji ga vsa žlahta sedem let vkup ne izpuli.« »Aha,« je razumel in se pomiril. »I, kdo je pa ta, ki je s teboj?« je zdaj mignil po.