»Kar odsloni vrata, kdor si božji!« se je pogumno oglasil, »saj jih nisem zapahnil.« Nocoj se Ostanek ni bal nikogar, takega varuha je imel pri sebi; vendar je ukresal luč in jo zapičil v. Na panju, ki je bil za klop, je široko sedel hrust in gledal v vrata, češ, kdo rine noter.