Skrb za pogreb pa se je res oglasila precej. Hm, med tlačani ji ne more dati groba, grofovska čast ne dovoljuje tega; na luteranskem pokopališču je ne pokoplje, katoličanka je bila še, čeprav že mlačna; a ponižati se tudi noče v Stično, zdraha z belimi menihi ga zavira, da bi jo mogel brez lastnega ponižanja pokopati v njihovi cerkvi. »V Ljubljano jo prepeljemo,« se je naposled odločil, »cerkev ponižnih očetov frančiškovcev ji da grob, tam naj v miru čaka, da pridem za njo.«