O rajnki grofinji so pravili, da je hodila k njegovim govorom bolj zato, da bi ga gledala in zapeljevala, kakor zato, da bi ga poslušala in mu verovala. Grad je bil sicer še katoliški, iz same nagajivosti stiškemu samostanu pa je dajal veliko potuho luteranom, ki jih je bilo prav v Žužemperku že toliko, da so se razen župnijske cerkve polastili tudi še cerkvice svetega na Bregu in si ob nji uredili lastno pokopališče. »Tudi zaradi pogreba sem prišel,« je predikant dejal po mnogih tolažljivih besedah.