A stiški opat se je prav tačas odločil za pot v Žužemperk. Razen vsega drugega sta ga tja silila tudi Trlepova prošnja in Marinkin jok. Med največjo grofovo žalostjo ob mrtvi ženi pa je prišel v grad, luteranski predikant v Žužemperku, prejšnji katoliški duhovnik.