Grof je že veliko hudega prizadejal svojim tlačanom, pa tudi grofinja ‒ Bog ji ne zapiraj svojih vrat! ‒ ni bila dobra ženska, božja pravica je udarila tudi njo, drugega si človek ne more misliti ob tej nesreči ... Podobne misli so spotoma obletavale tudi grofa, po dolgem času se mu je začela oglašati vest. »O Bog, prizanašaj mi vsaj posihmal, saj spoznavam in se kesam, da sem grešil toliko toliko,« je molil in iskal poti do.