Kablič jo je podsmešno ošvrknil z očmi in pljunil.
Gospa je že vsa divja skočila s stola in s strašno glogovko nekaj potov na vso moč udarila po golem hrbtu še zmerom trdovratno molčečega tlačana, potlej pa velela prav močnemu služabniku, naj ga premaha do krvavega. Služabnik je mahal, kri se je cedila ‒ graščakinja je zadihano hropela in drhtela ‒ postal je, poprijel glogovko, udaril drugič, tretjič in še, kri je lila, raztepeno telo se je treslo.