»Mati desetega brata je umrla; vrstnico, ki ji je bila zvesta tako, da je pustila dom in šla z njo, je valpet mehovske graščine po zvijači zvabil s samostanske gospoščine in zavlekel na grad. Čez leto in dan je rodila mrtvega otroka; to jo je udarilo tako, da je napol zblaznela; še zdaj je včasih nekoliko z uma, rada se nekako zamika in govori hudo čudne stvari.« Premolknil je in zamahnil po zraku, kakor bi hotel odpoditi hudo misel.