»Nikamor mi ne pojdeš izpod strehe!« je s peto udaril ob tla. » se je sama otepla grdavša, opat pa uredi pri grofu, kar je še treba, da bo mir.« si je naposled dal dopovedati, da bi se s samovoljnim ravnanjem zameril opatu in si nemara za vselej zaloputnil nebesa, ki se mu odpirajo tako lepo.