Preden se je vrnil domov, je še stopil v samostansko cerkev, da bi se Bogu in Materi božji zahvalil za današnji srečni dan. V velikem svetišču, polnem tihega somraka in prijetnega hlada, ni bilo nikogar; le pred oltarjem Žalostne Matere božje je klečala. Obraz je skrivala v roke, rame so se ji tresle, pred Priprošnjico vseh žalostnih in trpečih je polagala svoje srčne muke ...