»Le molči, pregnetem ga, ne bo se branil Trlepovega sina!« Preden se je vrnil domov, je še stopil v samostansko cerkev, da bi se Bogu in Materi božji zahvalil za današnji srečni dan. V velikem svetišču, polnem tihega somraka in prijetnega hlada, ni bilo nikogar; le pred oltarjem Žalostne Matere božje je klečala.