Tlačanki je bilo zase in seveda za otroka, tako ti je s tisto vrstnico pribežala k našemu očetu in jih s povzdignjenimi rokami rotila, naj jima pomagajo, da ju Žužemperčan ne dobó več.« »Taki bi pomagal tudi jaz, nikogar se ne bi bal!« »Saj se oče tudi niso, pa se jim je utepalo potlej.