»Tu naju ne sliši nihče,« je rekel, »lahko poveš, če veš kaj posebnega in mi povedati smeš.« Okna so bila zavešena, stene prazne, ena sama slika je visela nasproti oknu; pod njo je bil stol z oslono in usnjeno prevleko, drugega pohištva ni bilo v sobi.
»Sedi, truden si,« je gospod velel, »jaz sem se že nasedel danes.«