»Kakor zmerom,« se je nasmehnila samo z očmi in trudno segla po njegovi močni roki, ki ji je s čela mehko in lahko božala vlažne lase. »Ali še ni véšče?« je tiho vprašala in ga slabotno stisnila za roko, kakor bi mu z roko hotela povedati: »Ljubim te, mož in prijatelj moj!« »Že vse dopoldne oprezujem, pa je ne spazim,« je vzdihnil na glas.