»Menihom ni kaj reči, res ne,« je vedel tudi gospod z daljnega Mehovega. »Sredi noči se shajajo k molitvi in še pred dnem bero mašo; a čez dan delajo, molijo in skrbijo, da se ne godi krivica in ne dela greh.« »V samostanu je dosti svetinj, nič ne rečem,« se je Višenjski otresal; »svetosti ni toliko, sicer ne bi podpihovali tlačanov.«