Ta čas so umolknili in se zagledali v odprto široko peč, ki je čvrčala z mokrim kurivom in bolj kadila sobo kakor grela. Okoli vogalov silnega gradu je zavijala sapa, nebo je bilo zatlačeno z nizkimi oblaki; na žaganju, prisutem ob zunanjo stran okna, se je boječe priklanjal ptiček in tožil, da je lačen in da ga zebe. »Ko le ne bi še snežilo!« se je bal.