Opat najbrž še ni prišel do, pa ti je brzi sèl iz gradu v Žužemperku pozvonil na samostanskih vratih: pater naj bi brž brž prišel zdravit grofično ‒ ves grad je pokonci, tako je zbolela kar nenadoma. »Bog nas varuj!« se je pater, že prileten mož, naglo prekrižal. »Pa ne, da se je kuga spet usejala med nas!« se je spomnil, kako neusmiljeno je ta grda morivka pred leti pometala Dolenjsko stran; ustrašil se je, vendar je brez pomude hitel pomagat.