Smrt je prišla ponj prav nagloma, samo naročiti je še mogel, naj ga pokopljejo na Požarnici, da mu meniška halja tudi groba ne bo ometala ... Potlej se je kmalu slišalo, da na Požarnici straši. ‒ In zdaj on, pozni, po stari šegi nosi kruha in vina na grob, kadar ga kaj posebnega boli in tišči.