»V stari babi, posebno, če je véšča, ni nič več ženskega, sama hudobija je je še, a ta je taka, da ji sam ni kos.« »Da, mir in složnost sta nam potrebna, hudoba babja pa ti brusi jezik in kleplje zdrahe ... « je precej bušil k véšči. »Ti, baba,« je renčal vanjo, »povem ti enkrat, vedi za zmerom: Če boš še kaj nad otresala svoj dolgi jezik in če mi boš, prikazen nepogledna, onečejala, ti razpotegnem čeljusti in te čez obzidje zalučim po Primskovem, da ti hudiči in véšče vsega več ne staknejo suhih koščic!