Za njimi so otožno mežikale prazne vasi. grad nad njimi, obzidan in zaprt, je gledal okoli sebe in ni videl solzá in gorjá; sit je bil, bogat in brez srcá ... je srce zastajalo, ko so se v dalji že razpoznavali vrhovi domačih hribov. »Ali je kaj povedal in?« ga je skrbelo.