so si vsi bledi kimali, samo je prostodušno zijal v, ki so se bolj in bolj bližali. Sonce je pogledalo čez vrhove, kónjiki so se ustavili skoraj vštric in poskakali s konj. Eden izmed njih je ostal pri konjih in jih vse obenem držal za vajeti, drugi so z obrazom proti soncu pokleknili na tratino ob potu, dvigali roke, vstajali in se klanjali ‒ molitve jutranjice so opravljali svojemu Alahu. so strmeli.