Poniglavo se je vdal previdnim tovarišem in se z njimi skril v gošči ob poti. Od strahu in pričakovanja vsi zadihani so molče nastavljali uho in se ob vsakem šumotu vetra spogledovali. »Ali ne bi bilo bolje, če bi se res zadrevili domov?« je mlad prežun šepetal tovarišu.