Zdajci se je pater opat dvignil, med patrom priorjem in patrom subpriorjem počasi prišel navzdol do sredine prezbiterija ‒ duhovnišča in spregovoril z močnim glasom:
»Sveta dolžnost, o dragi verniki, mora stiškega opata, da s samostansko družino častitih patrov in bratov skrbi za dušni in telesni blagor vseh, ki jim božja previdnost daje živeti na ozemlju našega starodavnega samostana. Skrbeti mu je posebno, da se tu ne dela greh in nikomur ne godi krivica.