Malo je še jezikala zoper samoglavega in zoper vsevedeče menihe, potlej je pa vendar poiskala lončke s sesirjeno krvjo, ki jo je on dan vzela prežunom. Počasi je napravila platnen stenj, ga potaknila v kri in prižgala: je zabrlela. »Še je živ,« je materi pokimala in prižgala še druge štiri lučke.