, ki je bil ves čas kar zmešan po čudovitem srečanju z Lizinim očetom, se je zdajci obrnil. »Počakaj no malo!« je zaklical in stekel za. »Ti,« ga je od zadrege ves zadihan vprašal, »če je bilo tisto otepanje zaradi res kaj vredno, mi lepo povej: kaj bi rekel, če bi te kdaj prosil, da bi mi dal svojo hčer?«