Pa streha vaške koče ga nikjer ni imela za dolgo: kar nenadoma ti je utihnil sredi pesmi ali povesti in poniglavo odšel, ne beseda ne vino, nič ga ni zadržalo. »Kakor deseti brat ‒ nikjer mu ni obstanka in miru,« so plaho gledali za njim. »Da le ni kaj zameril?«