»Pred njim se lahko skrije tudi sam šentvidski vikar, čeprav mu beseda teče, da bi ga človek, lačen in žejen, poslušal tri dni vkup.«
Pa streha vaške koče ga nikjer ni imela za dolgo: kar nenadoma ti je utihnil sredi pesmi ali povesti in poniglavo odšel, ne beseda ne vino, nič ga ni zadržalo. »Kakor deseti brat ‒ nikjer mu ni obstanka in miru,« so plaho gledali za njim.