Sam sveti, ki ima ključ do korenin, zime še ni in ni mogel ogreti in ptiči so, da bi dejal, kar le molčali, ko jih je sveti silil, da bi se že dali na oklice. Saj je ob jutrih skoraj zmrzovalo, a sonce, če se je kaj pokazalo skozi zatlačeno nebo, je bilo motno in brez moči. Skrb je tiščala tlačana, žival in priroda sta bili otožni ‒ vse je težko čakalo polajšanja.