Čez čas se je Krajinčan zganil, kakor bi se domislil česa važnega, mignil in šel venkaj; ta za njim, pa nič rad ne. »Jehata, gospodar, še nekaj me tišči,« je Krajinčan hitel, »pa vpričo vseh nisem hotel praviti.« »Kaj takega?« ga je ustavil nekoliko nejevoljen; zgovorni mož se mu je zdel prevsiljiv.