Druščina je bila tolikšna, da za vse še konj ni bilo zadosti in da sta si jih morala izposoditi pri tlačanih. Spred je jahalo nekaj suličarjev, za njimi so se po dva in dva vrstili čvrčeči učenci, med njimi tudi molčeči in zmerom zamišljeni pater, potlej vsi tovorniki in odzad spet suličarji. Učenci so se veselili spremembe.