Ustrašila se je; zdaj je vedela, k hiši bo prišla druga gospodinja. Nič več ni mislila na repo, ki jo je sejala nocoj, nobena želja ji ni uhajala do neznanega ljubega; spomini, daljni in otožni, so se ji tiho bližali ... Oh, kako sama je na vsem božjem svetu ... Če bi mati še živela, bi njej potožila vse hudo, kar je že prestajala in kar bo nemara še morala, precej bi ji bilo laže; pa ko bi vsaj imela še očeta ... očeta ...