Sitno mu je bilo le, ker se mu je zdelo, da sosedje nekako izpod klobuka gledajo lepo deklo. Zato si je tiste dni že dvakrat umislil izgovor, da je kakor po opravku prišel k Rádohu. Stari prijatelj ga je rad videl, pa je prav žensko čutila, da oči mladega vdovca hodijo za njo: misel, ki se ji je ponujala bolj in bolj, jo je prijetno skrbela: »Ali bi res bilo mogoče?«