Prileten Krajinčan v irhastih hlačah in visokih škornjih, v kratkem in s polhovko na glavi je brž stopil predenj in ga ponižno pozdravil. S Primskovega tovori vino za grad na Šumbregu; gora ne daje vina, da bi ga grajski marali, posebno gospa je huda na tisti kisli; konji so se upehali, tudi ljudje bi se radi oddahnili; naj ne zameri, da so se ustavili na Trlepovini. je kimal in velel hlapcu, naj iz napehá pred konjiče sená. »Gospodar, veste kaj?« se je Krajinčan odhrkaval, da bi našel pravo besedo.