Ko je iz rok dvignil obraz, je bil že sam, véšče ni bilo več. Pogled mu je šel čez dolino ob Témenici in po drugi strani čez polje do Kuščarjeka, pa ni videl ne doline in ne polja ‒ gledal je vase, strašno mu je bilo hudo. »O ljubi Jezus, kdaj sem se pogrešil grdo, da me pokoriš tako?«