Opazovala, otipavala jo je véšče in izpraševala dolgo, potlej se je zravnala in zasukala kakor vrtavka, se spet sklonila in jo zagovorila: »Otrôk, pojdi na kost, s kosti na meso, z mesa na dlako, z dlake na trato in pojdi devet komolcev pod trato ‒ tam ostani, nikoli več se ne!«
jo je poslušala vsa odrevenela od strahu in skrivnostnosti; mož ji je stal ob zglavju in jo božal po znojnem čelu. Potlej je véšča iz torbe vzela ščepec črne, dva ščepca zelene in tri ščepce rumene štupe in vse skupaj dala v piskrc.