Rumenkljati, bradavičasti in kakor suha drobnica na peči sfrknjeni obraz se ji je sklonil nad in ni trenil z nobenim živcem. Opazovala, otipavala jo je véšče in izpraševala dolgo, potlej se je zravnala in zasukala kakor vrtavka, se spet sklonila in jo zagovorila: »Otrôk, pojdi na kost, s kosti na meso, z mesa na dlako, z dlake na trato in pojdi devet komolcev pod trato ‒ tam ostani, nikoli več se ne!«
jo je poslušala vsa odrevenela od strahu in skrivnostnosti; mož ji je stal ob zglavju in jo božal po znojnem čelu.